S prihodom toplejšega letnega časa se prične sezona, ko so hišni ljubljenčki močno ogroženi zaradi klopov, saj nekateri od njih prenašajo nevarne bolezni. Slednje lahko preprečimo tako, da hišne ljubljenčke, še posebej pa tiste, ki so veliko v naravi, redno pregledujemo in pravočasno ukrepamo.

V Sloveniji živi 16 vrst klopov, najbolj razširjen klop je iz vrste Ixodes ricinus. Klopi spadajo v naddružino pajkovcev. Veliki so od 1 mm do 30 mm, pri čemer je njihova velikost odvisna od prehranjenosti s krvjo. Najopaznejši del obustnega aparata je koničast jeziček (hipostoma), ki je po vsej površini porasel z ostrimi, nazaj ukrivljenimi zobci, s pomočjo katerega se pritrdi v gostitelja.

Klopi imajo zelo dobro razvita čutila, njihov glavni čutilni organ, s katerim najdejo ustrezno mesto za prehranjevanje je Hallerjev organ, ki se nahaja na stopalcih prvega para nog in v katerem so zbrani mnogi kemoreceptorji. Poleg Hallerjevega organa pri iskanju gostitelja sodelujejo v glavnem tudi mehanoreceptorne dlačice, ki so izjemno občutljive na dotik in zračne premike, ki poraščajo telo. Klopi se nahajajo na obrobju gozdov, v gozdni podrasti in visoki travi, v bližini vode in celo na domačem vrtu.

Življenjska doba klopov je zelo različna, od pol leta do šestih let, večina pa živi okoli tri leta. Prezimijo kot ličinke v podrasti ali med listnim odpadom, ponovno pa postanejo aktivni, ko se povprečna dnevna temperatura giblje med 5 do 7 stopinj Celzija. Klopi so aktivni od pomladi do pozne jeseni.

Kako hišnemu ljubljenčku odstranimo klopa?

Nekatere pasme psov in mačk je zaradi dolžine dlake lažje pregledovati kot druge. V dolgi dlaki se namreč klopi lažje oziroma bolje skrijejo, zato jih težje opazimo, medtem ko so pri kratkodlakih pasmah vidni že na prvi pogled. Iskanje klopov pričnite pri glavi in s prsti ali glavnikom prečešite celotno telo. Preiščite tudi pregibe ob tacah (pod pazduhami) in med kremplji, področje pod ovratnico, repom, okoli dimelj in zadnjika. Klopi se običajno skrijejo na temnejše predele telesa, zato ne pozabite na ušesa, kjer je ravno prav temno, vlažno in skrito. Temeljito jih preglejte iz zunanje kot tudi z notranje strani. Če žival med pregledovanjem neprestano stresa z glavo, pomoč poiščite pri veterinarju, ki bo notranji ušesni kanal pregledal s posebnim instrumentom.

Ko opazite klopa ga takoj odstranite, saj s tem zmanjšate možnost, da bo prišlo do prenosa bolezni. Pri tem si nadenite rokavice za enkratno uporabo ali si pomagajte s papirnato brisačo. S pomočjo pincete za odstranjevanje klopov ga primite čim bližje koži. Počasi ga potegnite naravnost ven, vendar pri tem ne stiskajte klopovega telesa. Med izvlečenjem pincete ne obračajte oziroma vrtite, klopa ne poskušajte zažgati in nanj ne nanašajte nobenega olja ali česa podobnega, saj te metode niso uspešne, predvsem pa so lahko celo nevarne. Mesto ugriza primerno razkužite, klopa pa nikar ne mečkajte ali stiskajte s prsti, niti ga ne odvržite v smeti ali naravo, temveč v straniščno školjko, saj lahko preživijo in postanejo zopet aktivni, ko se izprazni njihova zaloga hrane. Ugriz klopa je lahko boleč in povzroča reakcije, tudi alergijske, največkrat pa ostane po odstranitvi klopa na mestu pritrditve bulica. Ta ni nevarna in počasi izgine, pri nekaterih živalih ostane tudi do nekaj tednov. Preden začnete z odstranjevanjem naslednjega klopa, razkužite tudi pinceto.

Klopne bolezni

Najbolj pogosta bolezen, ki jo prenašajo klopi je borelioza, ki se prenese s klopa v 1 – 2 dneh, inkubacijska doba traja od 2 – 6 mesecev. Značilni znaki bolezni so vročina, šepanje, otekline sklepov, povečane bezgavke, neješčnost, oslabelost, utrujenost. Lahko se razvije tudi bolezen ledvic, srca, živčevja in drugih organov.

Babezioza se prenese s klopa v 2 – 3 dneh, inkubacijska doba traja 10 – 20 dni. Bolezenski znaki so utrujenost, depresija, neješčnost, vročina, blede sluznice, povečane bezgavke in temno obarvan urin.

Naslednja pogosta bolezen je anaplazmoza, ki se prenese s klopa v 36 – 48 urah. Inkubacijska doba traja od 8 – 14 dni, značilni znaki bolezni pa so otožnost, oslabelost, neješčnost, vročina, okornost in šepanje. Prisotni so lahko tudi epileptični napadi, ataksija, bruhanje, driska in obolenja dihal.

V naši ambulanti vam nudimo zaščito proti klopom s tabletami Nexgard, ovratnicami Scalibor in Foresto ter raznimi ampulami, kot so Frontline Combo, Advantix, Broadline in druge.

Primož Šušterič, dr. vet. med.