V zadnjih letih v spomladanskem času v Sloveniji beležijo povečano številčnost hrastovega in pinijevega sprevodnega prelca. Gre za vrsto metulja, katerega dlakave gosenice ob stiku močno vplivajo na zdravje ljudi in živali, saj njihove dlačice izločajo zelo strupeno snov, ki človeku povzroča opekline, psa pa lahko resno poškoduje.

Hrastov in pinijev sprevodni prelec sta vrsti metuljev. Njihove samice na gladke površine drevesnih debel odlagajo jajčeca, iz katerih se spomladi izležejo gosenice. Avgusta iz njih nastanejo metulji, ki živijo eno leto. Gosenice hrastovega in pinijevega sprevodnega prelca se v iskanju hrane (listja) selijo po tleh gozdnih in travnatih površin. Hrastov sprevodni prelec najpogosteje napada starejše hrastove sestoje, predvsem na Krasu in v borovih gozdovih je mogoče naleteti tudi na pinijev sprevodni prelec. Gosenice so aktivne do sredine junija, ko se zabubijo na drevesih. Čez dan se skrivajo v zapredkih na drevesih. Ponoči se hranijo z listjem, proti jutru pa se v sprevodih, ki so lahko dolgi tudi več deset metrov, vračajo v gnezda.

V tem času lahko pride do tega, da jih v svojem gobčku iz radovednosti, ali povsem nehote med brskanjem po travnati površini “okusi” tudi pes. Gosenice imajo drobne ožigalne in strupene dlačice, ki ob dotiku s človeško kožo povzročajo vnetje s srbečico, pri psih pa ima lahko stik še veliko bolj neprijetne posledice. Če strupena snov, ki jo gosenice izločajo, pride v stik s sluznico v ustih psa, resno poškoduje sluznico in povzroči odmiranje tkiva (nekrozo). Pes se ob stiku s strupom gosenice začne močno sliniti, njegov jezik se obarva rdeče-vijolično in lahko tudi močno oteče. Med znake zastrupitve spada tudi povišana telesna temperatura, bruhanje, odklanjanje hrane, driska (lahko tudi krvava). Ker prihaja do zatekanja ustne votline in jezika, obstaja nevarnost zadušitve. Dlačice gosenic so tako zelo strupene, da lahko odmre tkivo na pasjem jezičku, veterinar mora nato odmrle dele jezička odstraniti.

Kaj storiti, če pride pes v stik z nevarno gosenico?

Če pes pride v stik z gosenicami hrastovega ali pinijevega sprevodnega prelca, mu je potrebno čim prej z vodo temeljito izprati gobček in ustno votlino (čeprav se bo temu verjetno upiral zaradi bolečin in pekočega občutka). S tem mu lahko rešite življenje. Nujno je, da takoj zatem poiščete veterinarsko pomoč, saj lahko vsako odlašanje z zdravljenjem vodi do hujših zapletov. V ambulanti dobi pes protibolečinska oziroma protivnetna zdravila, če pa pride do otekline grla in posledično oteženega dihanja, se mu mora po potrebi vstaviti endotrahealni tubus za vzpostavitev prehodne dihalne poti.

Gosenice so nevarne tudi za človeka

Dotik takšne gosenice je neprijeten tudi za človeka. Njene dlačice so kakor ožigalke, ki na koži povzročijo nekaj podobnega opeklini – hudo vnetje, pekoč občutek in srbečico. Ker se dlačice gosenic lahko prenašajo po zraku, lahko povzročijo tudi težave z dihanjem in vnetja oči. Nanje so še posebej občutljivi starejši in otroci. Če zapredke opazite v mestih ali naseljih, se jih nikakor ne dotikajte, ampak čim prej obvestite Zavod za gozdove, ki jih bo na ustrezen način odstranil. Tovrstni masovni pohodi gosenic so nevarni tudi za mlada drevesa, ki po napadu gosenic počasi odmrejo.