Mačja levkoza (ang. Feline Leukemia Virus) je nalezljiva virusna bolezen mačk, ki prav tako kot mačji aids napade imunski sistem mačk. Okužena mačka lahko živi več let brez pojava kliničnih znakov. Virus mačje levkoze se prenaša z ugrizi, praskami, slino, nosnim in očesnim izcedkom, preko urina, blata, iz matere na plod, mladički pa se okužijo preko sesanja mleka okuženih mačk. Do okužbe lahko pride tudi, če se živali hranijo in pijejo vodo iz iste posode.

Okužene mačke v začetnem stadiju bolezni ne kažejo kliničnih znakov, sčasoma (včasih lahko traja več tednov, mesecev, let) z napredovanjem bolezni, se pojavijo klinični znaki kot so izguba apetita in teže, slabša kakovost dlake, povečane bezgavke, vročina, mačke imajo blede sluznice, značilna so vnetja v ustni votlini (stomatitis, gingivitis), obolenja kože, sečil in zgornjih dihal, dlje časa trajajoča driska, lahko se pojavijo živčne motnje, spremembe na očeh. V 30 % primerov se z napredovanjem bolezni pojavijo različni tumorji, najpogosteje limfom ali levkemija.

Bolezen se diagnosticira podobno kot virus mačjega aidsa, na podlagi hitrega testa, ki se lahko opravi v veterinarskih ambulantah. Na žalost je tudi mačja levkoza neozdravljiva bolezen, zato je v primeru okužbe, najpomembnejša kvalitetna oskrba mačke ter po potrebi veterinarsko zdravljenje. Prognoza pri mačji levkozi je slaba, običajno FeLV pozitivne mačke živijo le nekje 2,5 leta po postavljeni diagnozi. Podobno kot pri FIV je tudi pri tej bolezni izredno pomembna preventiva okužbe. Priporočljiva je kastracija oz. sterilizacija mačk, da se zmanjša verjetnost potepanja in morebitnih pretepov ter omejitev gibanja FeLV pozitivnih mačk. Za razliko od mačjega aidsa, je proti mačji levkozi na voljo cepivo. Cepi se lahko samo FeLV negativne, zato je pred cepljenjem nujno potrebno testiranje.

Primož Šušterič, dr. vet. med.