Parodontalna bolezen je vnetje nekaterih ali vseh tkiv, ki podpirajo zobe. Danes velja za eno najpogostejših bolezni psov in mačk. Ocenjuje se, da je okoli 80% psov vseh pasem oziroma 95% psov majhnih pasem ter 70% mačk po tretjem letu starosti podvrženo določeni stopnji parodontalne bolezni. Slednja se lahko pojavi v vseh starostnih obdobjih, pogostejša pa je pri starejših živalih.

Kadar se delci hrane in bakterije, ki so v ustni votlini nabirajo na dlesnih in zobeh, lahko tvorijo mehke zobne obloge. V enem kubičnem milimetru mehkih zobnih oblog je okoli 100 milijonov mikroorganizmov. Ko pridejo v stik še s slino in minerali, se tvorijo tudi trde zobne obloge, to pa povzroči vnetje dlesni. Le ta postane rdeča na mestu, kjer meji na zob. V tem primeru gre za zgodnjo fazo parodontalne bolezni.

Po določenem času se trde zobne obloge širijo pod dlesen in jo pričnejo ločevati od zoba. Nastane dodaten prostor, kjer se lahko razmnožujejo bakterije, s tem pa postane parodontalna bolezen nepovratna, kar pomeni, da od te faze dalje ni več mogoče vzpostaviti prvotnega stanja. To lahko vodi v izgubo kostnega tkiva, uničenja ostalih obzobnih tkiv in nastanka gnojnega izcedka v predelih med dlesnimi in zobmi, kar ima za posledico tudi značilen neprijeten vonj in hude bolečine v ustih. Če se parodontalna bolezen ne zdravi, lahko povzroči številne zaplete po celem telesu, kot na primer, sladkorno bolezen, zadebelitve srčnih zaklopk in druge bolezni srca, jeter in ledvic, kronični bronhitis, pljučno fibrozo in ostala obolenja dihal ter razne infekcije.
Zdravljenje parodontalne bolezni je odvisno od tega kako močno je bolezen že napredovala.

V zgodnejših fazah poteka zdravljenje z ultrazvočnim odstranjevanjem oblog ali dnevnim ščetkanjem. Uporaba posebnih past in praškov ter raznih priboljškov pa pripomore k zmanjševanju nastajanja zobnih oblog. V kasnejših fazah je zdravljenje zahtevnejše, pogosto je potrebno tudi puljenje zob. Kadar se vašemu ljubljenčku diagnosticira parodontalna bolezen, se vedno priporoča dobra oskrba zob ter čim pogostejši pregledi zobovja pri veterinarju. Uspešnost zdravljenja je namreč odvisna od tega v kateri fazi je bolezen in od primerne ter ustrezne terapije.

Najboljša preventiva pa je še vedno dobra oralna higiena z rednim ščetkanjem in čiščenjem zob ter dlesni.

Primož Šušterič, dr. vet. med.