Pogosto se zgodi, da hišni ljubljenčki potrebujejo nujno veterinarsko oskrbo, vendar lastniki živali ne vedo kako odreagirati v takšni situaciji. Prva pomoč hišnim ljubljenčkom naj se vedno začne s klicem veterinarja. Le ta vam bo svetoval ali vaš ljubljenček potrebuje nujno in takojšnjo veterinarsko oskrbo ali ne. Zlasti pozorni bodite takrat, ko pride oziroma posumite na možnost zastrupitve (npr. s podganjim strupom), v kolikor je vaš ljubljenček zaužil tujek (npr. igračo, kamen), če je prišlo do opeklin, je vašega ljubljenčka pičila kača ali pa opazite klinične simptome, kot so blede sluznice, obsežnejše krvavitve, huda vročina, nenadni živčni znaki oz. napadi, hude bolečine, krči, izguba zavesti, oteženo dihanje, otežen porod, itd. V teh situacijah nujno najprej pokličite veterinarja ter mu čim bolj natančno opišite trenutno stanje vašega ljubljenčka. Nato sledite njegovim navodilom.

Vedno se morate zavedati, da poškodovane živali lahko odreagirajo agresivno, zato je v teh primerih nujno potrebno poskrbeti tudi za lastno varnost! Kljub vsemu pa vam nudimo nekaj kratkih nasvetov pogostih primerov, v katerih lahko že sami nudite vašemu ljubljenčku prvo pomoč.

ZA VAŠO VARNOST

Če je vaš ljubljenček poškodovan, ima bolečine, je prestrašen ali zmeden, bodite previdni, da se preprečijo nove poškodbe, da vas ne ugrizne ali opraska. Nikoli ne bodite tako prepričani, da vas tudi najbolj nežen ljubljenček ne bo ugriznil, popraskal ali poškodoval. Bolečina in strah lahko žival naredi nepredvidljivo ali celo nevarno.
Ne poskušajte objeti poškodovanega ljubljenčka in ne približujte svojega obraza k njegovemu gobčku. Čeprav je to vaš prvi odziv, da ga želite potolažiti, bi ga lahko še bolj prestrašili ali mu povzročili še večjo bolečino.
S svojimi gibi ali dotiki bodite nežni in počasni ter se ustavite, če vaš ljubljenček postaja vznemirjen.
Do veterinarske ambulante vozite previdno, saj lahko panična ali nenadzorovana vožnja ogroža vas in vašega ljubljenčka.

ČE SE HIŠNI LJUBLJENČEK DUŠI
Žival, ki se duši, oteženo in težko diha, ima tačke na svojem gobčku, spušča zadušljive zvoke, ko diha ali kašlja in ima modro obarvane ustnice ali jezik.
Če vaš ljubljenček še vedno lahko diha, ga ne vznemirjajte in mu takoj poiščite veterinarsko oskrbo.
Poglejte v njegova usta, da vidite, če je v njih morda viden kakšen tujek. V kolikor je, ga poskusite nežno in pazljivo odstraniti s pinceto, vendar bodite zelo previdni, da ne boste tujka potisnili naprej po požiralniku. Če tujka ne morete doseči, ljubljenčka takoj odpeljite do veterinarja.
Če tujka ne morete odstraniti ali se pes zgrudi, ga položite na ravno podlago in ga z obema rokama primite na vsaki strani prsnega koša in ga hitro ter nežno stiskajte. Stiskanje namreč pomaga, da se zrak močno potisne iz pljuč, pri čemer se tako potisne tudi tujek skozi gobček, ki ga ne morete doseči. To ponavljajte, dokler se ne odstrani tujek ali ne prispete do veterinarja.

ČE HIŠNI LJUBLJENČEK NE DIHA
Odprite gobček in nežno, če je mogoče, potegnite ljubljenčku jezik iz gobčka ter odstranite morebitne tujke.
Umetno dihanje dajete tako, da psu zaprete usta, svoja usta položite na njegov smrček in pihnete toliko, da se prsni koš dvigne (to lahko storite tudi skozi gazo). Z vsakih izdihom vidite, da se prsni koš dviga. To je treba ponavljati vsakih 5 sekund.

ČE HIŠNI LJUBLJENČEK NIMA UTRIPA
Položite ljubljenčka na njegovo desno stran, mu naravnajte glavo in vrat tako da so dihalne poti proste.
Poslušajte, če mu bije srce in sicer na mestu, kjer se sprednja noga dotika reber. Če ni utripa, začnite z masažo srca z razprto dlanjo. Masažo srca izvajate tako, da položite obe roki na vsako stran prsnega koša na mestu, kjer se nahaja srce.
Če imate majhnega ljubljenčka izvajajte kompresijo nad pozicijo njegovega srca, če je večji ljubljenček izvajajte kompresijo nad njegovim zadnjim rebrom. Frekvenca pritiskov na prsni koš naj bo 80 do 120 krat na minuto glede na velikost živali. Manjšim živalim s hitrejšo, večjim pa s počasnejšo frekvenco.
Masirajte in predihavajte v razmerju 30:2 (trideset kompresij, 2 vpiha). Po 1 minuti oživljanja preverite srčen utrip. Če ga ne zaznate, nadaljujte z oživljanjem ter preverjajte utrip na vsakih nekaj minut. Z oživljanjem nadaljujte dokler ne zaznate srčnega utripa ter dihanja pri ljubljenčku. Takoj poiščite veterinarsko pomoč. Tehnika oživljanja je precej neuspešna, saj so živali ponavadi že mrtve.

ČE JE HIŠNI LJUBLJENČEK ZASTRUPLJEN
Zapišite ali zapomnite si kaj in koliko je ljubljenček zaužil in o tem takoj obvestite veterinarja. Če je možno, imejte na voljo naslednje informacije: vrsta, pasma, starost, spol in teža živali; simptomi zastrupitve; kaj in koliko strupa je zaužil vaš ljubljenček in koliko časa je od tega minilo; v primeru, da veste s čim se je ljubljenček zastrupil, je potrebno shraniti embalažo strupene snovi in jo odnesti k veterinarju.
Zberite vse kar je mogoče vaš ljubljenček izbruhal ali žvečil in položite v plastično vrečko, ki jo zatesnite ter prinesite do veterinarja.
Nikar ne poskušajte spodbujati bruhanja ali dajajte zdravil, dokler vam tega izrecno ne naroči veterinar.

ČE IMA HIŠNI LJUBLJENČEK EPILEPTIČNI NAPAD
Umaknite ljubljenčka na varno mesto, stran od pohištva in drugih predmetov, ki lahko povzročijo poškodbe. Uporabite odejo in jo dajte pod in okoli živali, da jo zaščitite. Nikar ne držite ljubljenčka na silo, da bi s tem zaustavili napad.
Ostanite mirni.
Merite koliko časa traja napad (ponavadi 2 – 3 minute), če traja več kot 3 minute in če jih je 5 ali več takoj poiščite veterinarsko pomoč.
Po napadu poskrbite, da bo ljubljenček v toplem in mirnem prostoru in ostanite mirni. Pomirjajoče govorite s psom, da se pomiri. Vsakega psa ki je imel napad je treba pregledati in narediti kemično analizo krvi. O vsakem napadu ki ga ima vaš pes obvestite veterinarja. Zabeležite si kdaj se je napad zgodil in kako močen je bil.

ČE JE HIŠNI LJUBLJENČEK RANJEN
Če je mogoče, imobilizirajte okončino preden žival premaknete, vendar imejte v mislih, da le ta ni nujno potrebna ali pa lahko povzroči še več škode, zato je najbolje, da se poišče veterinarska pomoč. V primeru, ko se žival ne more hitro peljati k veterinarju, se okončino imobilizira tako, da se na obe strani tace namesti trda in ravna opora (deščice, karton, palice) ter se okončino povije ali prelepi z lepilnim trakom.
Če je tujek v rani, ga ne odstranite in takoj odpeljite žival do veterinarja.
Med prevozom do veterinarja, naj bo ljubljenček omejen na majhnem prostoru, da se zmanjša nevarnost dodatnih poškodb. Lahko ga položite v živalski transporter ali škatlo, pri tem pa pazite, da ima dovolj zraka. Za večje živali lahko uporabite desko, sani, odejo ali kaj podobnega, kar deluje kot nosilo.
Pred prihodom obvestite veterinarja ali nujno veterinarsko ambulanto, da bo bodo pripravljeni, ko boste prišli.

ČE HIŠNI LJUBLJENČEK KRVAVI
Čim hitrejša zaustavitev krvavitve pripomore, da ljubljenček doživi manjši šok in ne kolapsira. V kolikor žival hudo krvavi, je potrebno oceniti količino izgubljene krvi. V tem času se živali ne daje ne vode ne hrane (morebitna potreba po anesteziji).
Tujke, trne in ostre predmete odstrani veterinar, do takrat pa se rano samo tesno povije.
Krvavitev se zaustavi tako, da se nanjo položi čista gaza (ne tkanina ali vata) in z se direktnim pritiskom prstov na rano zaustavlja krvavitev. Ko se začne kri strjevat, kar traja nekaj minut, se rano trdno povije.
Strjevanje krvi se ne preverja vsakih nekaj sekund, ampak se zadrži pritisk najmanj 3 minute in se nato šele preveri strjevanje.
Krvavitev, ki je huda in je na nogah, je potrebno podvezati (z elastiko ali gazo). Podvezo se popusti vsakih 15 do 20 minut za 20 sekund.
V primeru, če krvavitve niso zunaj vidne, žival pa izkašljuje krvavo peno, krvavo urinira, ima napet abdomen in bledo sluznico, se takoj poišče veterinarsko pomoč.
Hujše rane mora oskrbeti veterinar, zato je potrebno ljubljenčka v roku 24 ur odpeljat k veterinarju, ker bo morda potreboval antibiotike.

ČE IMA HIŠNI LJUBLJENČEK OPEKLINE
Opekline lahko nastanejo ob stiku z vročimi predmeti, tekočinami, kemikalijami ali ob izpostavljenosti električni napetosti. Lahko so blage in površinske in ne potrebujejo veterinarske oskrbe. V takem primeru se ljubljenčku pomaga tako, da se prizadeti del telesa ohladi z mrzlo vodo ali zavojčkom ledu.
Nikar ne nanašajte krem, mazil ali losjonov.
Rana se do prihoda k veterinarju povije s čisto gazo.
Pri opeklinah druge (nastane oteklina in pride do spremembe kože) in tretje stopnje (globoke opekline, koža je bela ali črna, prisotna je huda bolečina, žival je v šoku) je nujno potrebna veterinarska oskrba.

ČE IMA HIŠNI LJUBLJENČEK TOPLOTNI UDAR
Da doživi ljubljenček toplotni udar se prepozna tako, da sopiha in se slini, sluznica se obarva živo rdeče, telesna temperatura se poveča.
Toplotni udar poteka v dveh fazah, v prvi fazi nastopi bruhanje, driska, bleda sluznica, žival pa je ataksična. Če ne odreagiramo hitro, se ljubljenček sesede in pade v komo.
Če se v tej fazi ne odreagira, se pes sesede in pade v komo.
Ob nastopu toplotnega udara ljubljenčka nemudoma umaknite v senco in mu (če je pri zavesti) nudite ohlajeno vodo. Hladite ga z mlačno vodo (mrzla voda krči krvne žile in upočasni odvajanje toplote) po tilniku, trebuhu in po šapah. Mokro brisačo mu lahko zavijete okoli vratu in glave (ne pokrivajte mu oči, nosu ali ust) in mu položite zavojčke ledu na trebuh in med stegna.
V drugi fazi takoj pokličite veterinarja.
Če obstaja možnost, lahko žival polivate s tekočo vodo po vsem telesu (predvsem trebuhu in med zadnjimi nogami) in mu masirate noge. Odtečeno toplo vodo je potrebno premikati proč, saj absorbira telesno toploto.

ČE HIŠNEGA LJUBLJENČKA PIČI KAČA

Če vašega ljubljenčka ugrizne strupena kača ali sumite, da ga je, morate takoj poiskati veterinarsko pomoč. Žival poskušajte čim bolj umiriti in ga raje nesite, kakor da mu pustite hoditi, saj mirovanje upočasni širjenje strupa z mesta ugriza v krvni obtok. Nikoli ne sesajte strupa iz rane, niti ne prevezujte prizadetega mesta, saj lahko s tem povzročite dodatno škodo. Na otečen del lahko aplicirate tudi hladne obkladke.

Primož Šušterič, dr. vet. med.